Askisahir bãns-roogã neng-taoore
NAVIGATION
5. Page
MAM RA ZĨI ASKISAHIR BÃNS-ROOGÃ PESEM-LԐԐGÃ SԐԐG RAAR A YEMBRE…
Mam ra zĩi Askisahir bans-roogã pesem-lԑԑgã noor raar a yembre, tɩ kom-pug-bԑd be lise[1] wã samãnda sẽn togl bãns-rooga pʋgẽ n saoodẽ la b laadẽ. Mam yãnd-b lame tɩ b yaa wala gԑhanem koamba, dũni arzãn kãnga pʋgẽ. La zĩig pʋgẽ bala, b alhaalã sẽn na n yɩ to-to yʋʋm pis-nu poora vẽnega mam nengẽ, tɩ b laadã lebg kʋkʋm sẽn zabde, tɩ hakɩɩk ning sẽn wata vẽneg yel-kãngã pʋgẽ:
Ad mam long n tɩ yãnda b alhaalã sẽn na n yɩ to-to yʋʋm pis-nu poor ne tagsg sĩnma. Bal kom-pugli nins sẽn laadba, ka ne yʋʋm pis-nu poore, pis-yoob pʋgẽ pis-nu wã fãa gill na n paama namsg yaoogã pʋgẽ, tɩ b yaa sẽn lebg tẽng-tom. Tɩ piigã sẽn kellã me ta b yʋʋm pis-yopoe, tɩ b neermã sa, tɩ b lebg pʋg-ra-wẽns tɩ nebã fãa zoet n zãagd-ba, tɩ kɩt tɩ b nin-bãaneg yõk maam.
Sɩd la hakɩɩka, yaolem zãmaanã zarbgã sẽn yaa to-to wã vẽnega mam nengẽ, la rẽ yaa tɩ zãmaan yaoogã zarbg sẽn tɩ yɩɩd ne mosɩɩba, la a le tõe ned belgr n yɩɩda, yita pʋg-wẽnsẽ wã. Bal b foogda rapã yamã, n yaool n lob-b dĩin-yiibã la yalem-tʋʋmã bugum pʋgẽ wala pilimpigdu, la b kɩt tɩ rapã nong dũni wã minit a yembr wʋm-noog n yɩɩd laahrã yʋʋm ka-tԑk wʋm-noogã. La vugri, mam zoe n gesa sorã zug n yãnd zarb-kãnsa bilgr sẽn tar pãnga, tɩ rasãmbã nin-bãaneg yõk maam wʋsgo.
Tɩ mam yeel m mengã: Ad miskɩɩmb bãmba ka tõe n tɩlg b mensã n yi zarb-kãnga sẽn takda wala kud-yõgdgã bugmã ye.
La mam sẽn wa n be yel-kãnga tagsgã pʋga, zĩig pugẽ bal la mam sẽn yãnd ned sẽn maan a mengã wala dĩin-yit sẽn widgda fɩtnã wã la a sẽegd-a wã, t’a wa ta n yãs mam taoorã, tɩ mam yeel yẽ ne wẽnd-belem-kɩɩsdb nins sẽn deegd koarengã a nengẽ wã:
[1] Yaa karen-dot nins sat n yaol n kẽng karem-bi-bԑda karen-dotẽ wã
6. Page
Yaa foog a zu-be-ned sẽn wãaga a tẽebo, ned ning sẽn sãamd a dĩinã, wʋm-noog maaneg pʋgẽ ne bugum pagba, la a kẽed menengã la yalemdã tʋʋm nonglem pʋgẽ, la a sakd dĩin-kayã, la wẽnd-belem-kaalmã, a yõor yamleoog la a yõor wʋm-noog pʋgb pʋga, la a nong vɩɩmã, n dɩk-a wala tũudma, la a yԑԑsd kũumã yԑԑsg meng-menga, n pa rat n tẽeg yaoogã yella, la a pẽ ne dĩin-yiiba. Bãng bãng-vẽenega, tɩ fo dũni kãnga fãa gilli, la fo vɩɩma fãa gill sẽn loogã la sẽn watã, la f buugã sẽn deng taoora, la bõn-naandsã la zãma-rãmba sẽn deng taoorã, la dũni wã nebã la bu-rãmbã sẽn loogã, la nebã la zãma sul sẽn deng tãoorã, b yaa bũmb sẽn ka be, la bũmb sẽn ki gilli, wẽnd-belem-kɩɩsgã gesg pʋgẽ.
Ad dũni kãnga fãa gilla sẽn kẽndã, la bõn-naands nins sẽn kẽnda -bũmb ning fo sẽn tar tõkr ne wã, nedemdã la yamã wԑԑngẽ wã– fo menengã sabab kɩtame tɩ b kiigd zablem-kԑgeng fo zug wakat fãa, bõn-naands kõn bãng n sõda –tẽngã poԑԑm- kũum rabeem yԑԑsg yĩnga, la a yõogd fo sũurã, tɩ fo sã n tar yam. La a yõogd f yõorã, tɩ f sã n tara yõore. La a lisd f yamã yɩɩr la sũ-sãams pʋgẽ, tɩ sã n mik t’a nan ka ki.
Sã n mikame tɩ fo sẽn be yalemd ning pʋga, la f wʋm-no-yook ning sẽn ka kaoosda pʋga tõe n ledg yɩɩrã la sũ-sãams kãnsa la zablem-rãmb nins sẽn ka tar tԑkã, bɩ f kell n pa yalemdã pʋgẽ, sã n pa rẽ, bɩ f leb f kãndgrã zugu, la f kelg Alkʋr’aan wagellã, sẽn na yɩl n paam tɩlgr n yi Gԑhanem vɩɩmã, la sẽn na yɩl tɩ f paam n kẽ arzãn vɩɩm pʋgẽ, liimaoongã sẽn wat ne-a soab dũni kãnga pʋgã. La sẽn na yɩl tɩ f lemb vɩɩmã noosem, la f tedg f wum-no-gɩrgã sẽn ka kaoosd n yɩɩd minit a yembr bala, ne liimaoong wʋm-nood sẽn yaa gilli, n le ka tar saab ye[1].
[1] Yaa sɩda, ad liimaoongã tõe n woma Arzãna wʋm-nood sẽn solg dũni kãnga pʋgẽ. Sã n yaa woto bɩ f ges yõod a yembr sẽn yi a nuura-nood kobsa pʋgẽ: wala wakat ning fo sẽn wat ne ned fo sẽn nong sõma sẽn wat n be mosɩɩb pʋg n rat n ki wã, tɩ zĩig pʋgẽ tɩ loktor wala a Lʋkmaan Al-hakɩɩm pa rẽ bɩ a Al-hadar wa ta n tɩbs-a t’a paam laafɩ n yik zĩig pʋgẽ wã, tɩ fo paam sũ-noog tԑk-tԑka, ad woto bala, liimaoongã kõta foog sũ-noog la kɩdeng ne kiidb nins fo sẽn nong la f tar tõkr ne-ba sõore. Bala, ne liimoaangã nuura, fo neb minyõ ka tԑka fo sẽn nonga sẽn maan-kaalem n be zãmaan sẽn loog yaada pʋga, b yikd-b-la fo taoor n yi halakrã la kũumã pʋgẽ, tɩ b paam vɩɩm tɩ b yaa sẽn yete: “ad tõnd ka ki ye, d ka na n tol n ki me”.
Ad sũ-noogã la wʋm-noogã sẽn ka tar tԑkã –sẽn be-b wʋm-noogã ne tõk-n-taarã la vɩɩmã pʋga, n ledgd zablmã sẽn ka tar tԑka sẽn be welgrã pʋga- sẽn yit liimaoongã pʋg hal ba dũni kaanẽ wã, wilgdame tɩ liimaoongã yaa tɩ-bil-yamr sẽn womde, la keta bilf t’a wom Arzãna biis ne a wʋm-nooda la a neema wã fãa gill n kõ liimaoongã rãmba.
7. Page
La f ra saag n yeel tɩ “mam na n vɩɩmda wala rũm-muksã” ye, bala, rum-muksã ka mi sẽn looge, b le ka tagsd sẽn wat me ye. Ad Bʋ-mit-naaba la Yolsg-naaba zẽka zablem-rãmb sẽn ka tԑk n bas-ba, ne a sẽn ka vẽneg yel-soondɩ wã n wilg-ba. Ad ba ne noaagã, b sẽn wat n dĩ-a n na n kodga, ad-a pa wʋmd zablem bɩ sũ-sãang ba a yembre ye, yaa sʋʋgã wãagr wakat la a wʋmd zablmã, la a zablmã wʋmb me le sat n bas-a lame, t’a tɩlg n yi zablem-kãnga.
Sã n yaa woto, ad Wẽnnaam sẽn bas yel-lilldsã n ka vẽnega yaa yolsg la a nin-bãan-zoeer tԑk-tԑka, sẽn tɩ yɩɩd yaa rũm-muksẽ wã.
Sã n yaa woto, bãng tɩ yalemdã ka tõe tɩ fo wʋm-noog maaneg ta rũm-muksã ye, ayo, ad a na n luba fo daragԑ wã tɩ rũngã sõog-f noor tusa. Bal fo yamã nee bũmb rũm-muksã sẽn ka ne, n wʋmd yel-kãnsa zablem, tɩ rẽ sabab tɩ fo ka tõe n tol n paam vʋʋs-kẽeng ning sẽn pid n be yel-lilldsã ludbã pʋga ye.
Rẽ poorẽ, bãng tɩ fo zʋg-sõma wã, sẽn yaa ma-biirã maanegã, la waoogrã, la nedenga maanegã la nin-tɩrlmã, fo sẽn tar n pugdẽ wã, ad a belma tԑk yaa zãmaan bilf pʋgẽ, t’a tԑka yaa wala nug-bil tẽk sẽn be we-rao-kẽeng pʋgẽ, a tԑka yaa dũni wã wakat bala, sẽn yi wakat sẽn ka tar tԑk pʋgẽ.
La rẽ yĩnga, ad a yaa bels-taaba, la bũmb sẽn tar tԑka, la sẽn ka sɩda, a pa bũmbã meng ye, a yaa gɩrg wʋsgo, n boogd fo nedengã la f pidbã n zemsd ne rẽ alkadre, tɩ fo pa le zem baa fʋɩ, n le kong a yõoda gilli.
La liimaoongã rãmb ma-biirã, la waoogrã la nong-taabã la ziirã gũbga zãmaan sẽn loogã la sẽn watã, liimaoongã sabab sẽn kɩt tɩ b rãmb beẽ wã. Rẽ n kɩt tɩ b nedengã la b pidbã daragԑ paasd n zemsd ne rẽ.
Rẽ poore, bãng tɩ fo paamda segl-sõng dũni wã yԑl pʋgẽ. Bal fo rɩkda vɩ-ruumdgã sẽn yaa yoalenga ligd n raad vɩɩm la zãmaan sẽn yaa koԑԑga. Wala Yahuud gãeeng sẽn yaa sãnem-pԑԑlg toandã, sẽn ra butell-pԑԑg ne sãnem-pԑԑlgã ligdã. Sik ka be tɩ zĩ-kãngã wԑԑngẽ fo na wil ye. Rẽ poore, bal fo rɩkda yʋʋmd gill yõor yamleoogo, wala yã-beed maanego, la nonglem la maan-n-rol kԑgengã, n kõ minit a yembre, rẽ n kɩt tɩ fo wind dĩinã rãmb wakat bilf pʋga.
8. Page
Rẽ poore, bãng tɩ fo yamã, la f yõorã la f sũurã la f yĩn-wʋmdsã[1] basa b tʋʋm-kẽengã, la b naag taab n sõgend yõorã sẽn yaa bõn-yaalga, la yõora yamleooga sẽn yaa rẽgda la b sõngd-a. Yaa rẽ n kɩt fo wind liimaoongã rãmb dũni wã pʋga, tɩ vẽeneg pʋgẽ, yaa wala foo la b noang n yɩɩd bãmba. Bal fo yamã, la f yõorã, la f sũurã daregԑ sigame n leb poorẽ, n lebg n pʋgd yamleoog sẽn yaa rẽgdo, la yõor sẽn yaa yaalga, n lebg bũmb sẽn ka tar yõodo. Sik ka be tɩ zĩ-kãnga fo na wil wakat koԑԑga pʋgẽ ye, la a kɩt tɩ f paam gԑhanem, tɩ liimaoongã rãmb me, b sẽn wẽgb-rãmba, paam Arzãna.
[1] Yaa bũmb nins ninsaalã sẽn tikd n wʋmd bũmb kibara, bamba me la woto: yõora la zɩlemda la nifra la tʋbra la yĩnga


